Navodila avtorjem

Za izdajanje v reviji Res novae upoštevamo splošne standarde uveljavljenih revij pri uglednih mednarodnih izdajateljih, kot sta Elsevier in Springer.

Etika v pisanju

Za članke, ki kandidirajo za objavo v Res novae, veljajo splošni standardi etike znanstvenega publiciranja. Vsi avtorji in soavtorji prispevkov, ki kandidirajo za objavo v Res novae, so dolžni posredovati podatke o morebitnem konfliktu interesov, vključujoč osebna, finančna in druga formalna in neformalna razmerja z ljudmi in organizacijami, ki bi utegnila vplivati na njihovo delo v obdobju najmanj dveh let pred pričetkom dela na oddanem prispevku.

Prva objava

Oddaja prispevka nakazuje na to, da prispevek še ni bil objavljen (razen v obliki delovnega zvezka, predavanj, oziroma v obliki preliminarne elektronske objave v Res novae) in da ni v procesu objave pri nobeni drugi reviji. Oddaja mora biti potrjena od vseh avtorjev. Avtorji že s kandidaturo za objavo prispevka v Res novae jamčijo za to, da po morebitni potrditvi objave v Res novae, potrjen prispevek ne bo objavljen nikjer drugje niti v prevodu v kak drug jezik, če avtorji za to ne bodo dobili prehodnega eksplicitnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic.

Avtorji

Avtorji morajo dosledno upoštevati vrstni red avtorstev, ki ga oddajo pri kandidaturi za objavo v Res novae. Ob prvi oddaji naveden vrstni red je moč spremeniti le pred potrditvijo prispevka za oddajo in to le ob izrecnem dovoljenju glavnega urednika revije. Glavni urednik mora prejeti prošnjo za zamenjavo od korespondenčnega avtorja z jasno navedenimi razlogi za zamenjavo, ki morajo vključevati izjave o strinjanju vseh soavtorjev s spremembo vrstnega reda avtorjev, dodajanja novega avtorja ali brisanju obstoječega avtorja.

Struktura prispevkov

Vsak prispevek, ki kandidira za objavo v Res novae, sestavljajo naslednji elementi:

  • Ime in priimek vseh avtorjev prispevka, ime ustanove ali skupine, v okviru katere delujejo in kontakt korespondenčnega avtorja z jasno navedbo oznake korespondenčnega avtorja. Korespondenčni avtor bo obveščan o procesu oddaje in bo zadolžen za pripravo in dokončno grafično-tehnično ureditev prispevka, ko bo ta potrjen za v objavo. Korespondenčni avtor je lahko katerikoli izmed avtorjev prispevka in ga avtorji sami določijo.
  • Naslov prispevka v slovenščini in angleščini, ki naj bo jasen, kar se da kratek in razumljiv
  • Izvleček v slovenščini in angleščini (največ 150 besed), ki na kratko predstavi namene, cilje in temeljne zaključke prispevka. Izvleček ni oštevilčen in se mora nahajati na naslovni strani prispevka. Pod izvlečkom naslovne strani morajo biti navedena najmanj 1 JEL koda s področja, v katerega sodi prispevek (JEL kode).
  • Ključne besede v slovenščini in angleščini (od 5 do 7), ki naj bodo navedene pod izvlečkom.
  • Uvodno poglavje, ki opredeli temo in predstavi zadostno podlago za razumevanje raziskovalnega vprašanja. Pri tem se naj izogiba podrobnemu navajanju pregleda obstoječe literature s področja raziskave.
  • Rezultati, kjer je treba na jasen in razumljiv način predstaviti rezultate raziskave.
  • Diskusija, kjer avtorji umestijo rezultate svojega dela in jih umestijo v teoretični okvir in izpostavijo osrednji prispevek k obstoječi teoriji. Tukaj se ne ponavlja rezultatov, temveč se do njih opredeli. Smiselno je ta del združiti z rezultati v enotno poglavje.
  • Zaključek, kjer avtorji na kratko strnejo svoja dognanja. Ta del je lahko kot samostojno poglavje ali pa je podpoglavje odseka rezultatov in diskusije.
  • Seznam referenc, ki so bile uporabljene pri pripravi prispevka. V seznamu morajo biti navedeni vsi viri, ki so navedeni v besedilu prispevka. Seznam mora biti objavljen na koncu prispevka v ločenem poglavju. Reference morajo biti navedene po abecednem redu. (Več o navajanju referenc v nadaljevanju navodil spodaj)
  • Zahvale. Morebitne zahvale naj bodo v ločenem poglavju na koncu prispevka in pred seznamom referenc. Sem sodijo morebitne zahvale vsem, ki so kakorkoli prispevali k prispevku in niso soavtorji (i.e. pomoč tipkanja, jezikovno preverjanje, preverjanje podatkov ipd.).

Jezik, dolžina in oblika prispevkov

Prispevki so lahko sestavljeni v slovenskem ali angleškem jeziku. Naslov, izvleček in ključne besede morajo biti sestavljene v obeh jezikih. Avtorji morajo slovnično, pravopisno, terminološko in slogovno obvladati jezik, v katerem pišejo. Dolžina izvirnih znanstvenih člankov naj bo med 20 in 30 tisoč znaki (s presledki), dolžina preglednih znanstvenih pa med 15 in 25 tisoč znaki (s presledki). Prispevki morajo biti sestavljeni v malih tiskanih črkah in pisavi »Times New Roman«. Velikost naslova mora biti 16 (krepko), velikost podnaslovov 12 (krepko), velikost osnovnega teksta 12 (navadno), velikost opomb pod črto 10 (navadno), razmak med vrsticami 1,5.

Grafi in tabele

Tabele in grafi morajo biti oblikovno ločeni od besedila. Tabele in grafi morajo imeti svoj naslov, ki naj bo zapisan v vrstici pod grafom oziroma tabelo. Grafi in tabele morajo biti pregledni in jasni. Opremljeni so z opombami, kjer so na kratko razloženi pomeni vseh relevantnih vsebin iz tabel in grafov.

Seznam referenc na koncu

  1. Monografija z enim avtorjem
    Pravilo
    [Priimek, Ime avtorja. Letnica. Naslov. Kraj: Založba.]
    Primer navedbe
    Chadwick, Henry. 2005. East and West: The Making of a Rift in the Church. Oxford: Oxford University Press.
  2. Monografija z več avtorji
    Pravilo
    [Priimek, Ime avtorja; Priimek, Ime avtorja; Priimek, Ime avtorja. Letnica. Naslov. Kraj: Založba.]
    Primer navedbe
    Sajama, Seppo; Kamppinen, Matti; Vihjanen, Simo. 1994. Misel in smisel: uvod v fenomenologijo. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
  3. Monografija v serijski publikaciji
    Pravilo
    [Priimek, Ime avtorja. Letnica. Naslov monografije, številka zvezka zv. V: Naslov serijske publikacije. Ime Priimek urednika, ur. Kraj: Založba.]
    Primer navedbe
    Mahnič, Joža. 1964. Obdobje moderne, 5 zv. V: Zgodovina slovenskega slovstva. Alojz Gspan, Lino Legiša, ur. Ljubljana: Slovenska matica.
  4. Geslo iz enciklopedije/leksikona/slovarja
    Pravilo
    [Naslov enciklopedije/leksikona/slovarja. Leto izdaje. S. v.: »Naslov gesla«. Kraj: Založba.]
    Primer navedbe
    The Oxford Dictionary of the Christian Church. 2005. S. v.: »Compostela«. Oxford: Oxford University Press.
  5. Prispevek v znanstvenem/strokovnem zborniku
    Pravilo
    [Priimek, Ime avtorja. Naslov prispevka. V: Naslov zbornika, stran. Ime Priimek urednika, ur. Kraj: Založba.]
    Primer navedbe
    Gasparov, Boris. 2006. Identity and Language. V: National Identity in Russian Culture: an Introduction, 132–148. Simon Franklin, Emma Widdis, ur. Cambridge: Cambridge University Press.
  6. Prispevek v znanstveni/strokovni reviji
    Pravilo
    [Priimek, Ime avtorja. Letnica. Naslov prispevka. Naslov revije letnik, številka: stran.]
    Primer navedbe
    Geanakoplos, Deno N. 1955. The Council of Florence (1438–1439) and the Problem of Union between the Greek and Latin Churches. Church History 24, št. 4: 324–346.
  7. Prispevek v časopisu/reviji
    Pravilo
    [Priimek, Ime. Letnica. Naslov prispevka. Naslov časopisa, dan mesec.]
    Primer navedbe
    Ocvirk, Drago. 2002. Maneken ali mož beseda. Družina, 7. aprila.
  8. Prispevek iz spletne revije/časopisa
    Pravilo
    [Priimek, Ime avtorja. Letnica. Naslov prispevka. Naslov spletne revije/časopisa, datum objave. URL (datum in letnica pridobitve).]
    Primer navedbe
    Kwasniewski, Peter. 2015. The Normativity of Ad Orientem Worship According to the Ordinary Form's Rubrics. New Liturgical Movement, 23. novembra. http://www.newliturgicalmovement.org/2015/11/the-normativity-of-ad-orientem-worship.html (27. novembra 2015).
  9. Zakonodaja
    Pravilo
    [Ime zakona. Letnica. V: Uradni dokument, v katerem je zakon objavljen, številka uradnega dokumenta, datum objave.]
    Primer navedbe
    Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM). 2002. V: Uradni list RS, št. 59/2002, 5. julija.
  10. Publikacije organizacij (tiskane)
    Pravilo
    [Ime organizacije. Letnica. Ime publikacije. Kraj izdaje: Ime izdajatelja. Statistični urad Republike Slovenije. 2010.]
    Primeri navedb
    Statistični letopis 2010. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Mercator, d.d. 2010.
    Zaključno poročilo Mercator, d.d. Ljubljana: Mercator, d.d.
  11. Publikacije organizacij (s spletnih strani)
    Pravilo
    [Ime organizacije. Letnica. Ime publikacije. Kraj izdaje: Ime izdajatelja. URL (datum in letnica pridobitve).]
    Primer navedbe
    Statistični urad Republike Slovenije. 2010. Slovenija v številkah 2010. http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_10.pdf (10. marec 2011).

Pomembno obvestilo:

Ob navajanju več del enega avtorja v prispevku, le-ta razvrstimo v seznam upoštevaje čas objave dela, ki ga citiramo, in sicer naraščajoče od najstarejšega proti sedanjosti. Če pa citiramo več različnih del nekega avtorja, potem je najprej treba navesti njegova samostojna dela, šele nato pa morebitna dela, ki jih je naredil v soavtorstvu. Ob večkratni pojavi enake letnice pri istem avtorju oziroma isti skupini avtorjev, je k letnici treba dodati ustrezno črko (a, b, c itd.), ki morajo biti razvrščene po abecednem redu naslovov navedenih del.

Navajanje virov v tekstu

Pri navajanju v besedilu je treba biti pozoren na to, da kdaj je treba navesti ob dobesednem navedku nekega besedila v oklepaju za letnico vira številko strani: (i) kadar imamo opravka z dobesednim citatom in (ii) kadar povzemamo določen del (od strani x do strani y) vira. Nekateri standardni primeri navajanja virov v besedilu so:

1) Navedba priimka avtorja v tekstu

  • V članku simuliramo Montgomeryjev (1991) model heterogenih agentov postavljanja plač.
  • Shi (2006) prav tako ugotavlja, da lahko v primeru zelo nizkih razlik v produktivnosti manj produktiven zaposleni dobi ugodnejšo ponudbo glede osebnega dohodka.
  • Raziskovalci kot na primer Shimer (2005) ali Abowd et al. (1999) napovedujejo pozitivno povezanost med osebnimi dohodki in stopnjami produktivnosti dela.
  • Raziskovalci kot na primer Shimer (2005), Abowd, Kramarz in Margolis (1999) napovedujejo pozitivno povezanost med osebnimi dohodki in stopnjami produktivnosti dela.
  • Calvo-Armengol in Jackson (2004, 2007) sta razvila model, kjer agentje skozi družbeno interakcijo pridobijo informacije o prostih delovnih mestih.
  • Z et al. praviloma označimo citirani vir v primeru več avtorjev. Če jih ni preveč, lahko navedemo njihove priimke v tekstu. Ko avtor v več virih proučuje sorodno problematiko, navedemo letnice vseh takšnih del.

2) Brez navedbe priimka avtorja v tekstu

  • In končno, ljudje imamo prijatelje in znance, kateri spet imajo svoje prijatelje in svoje znance in tako dalje. V takšnih verigah prijateljstev ni pomembno samo to, kaj ljudje vedo, temveč tudi, kaj drugi vedo, in kaj drugi vedo, da oni vedo (Samuelson, 2004).
  • Motivirani agentje v takšnem okolju v vsakem trenutku pridobivajo nove informacije, kar vpliva na njihovo vedenje v času (Simon, 1957; Schelling, 1978; Axelrod, 1984; Epstein in Axtell, 1996). Ko navajamo dela več avtorjev, le-ta ločimo s podpičjem.

3) Dobesedni citat iz nekega vira

  • Skyrms in Peemantle (2000, str. 9340) tovrstno vedenje opišeta s preprostim primerom: "Otrok, ki ga nekdo izsiljuje, se bo naučil bodisi bolje upreti bodisi bo pobegnil stran. Podobno lahko igralec, ki dobi neželen rezultat bodisi spremeni strategijo bodisi spremeni svoje partnerje." Pri navedbi dobesednega citata iz nekega dela je treba upoštevati način, kako je tekst zapisan v izvirniku. Če je tam poševen, je treba to upoštevati tudi pri navajanju. Obvezna je navedba strani, kjer smo našli citat.

4) Navajanje ob naštevanju (z ali brez alinej):

  • V Holmes et al. (2010) najdemo naslednjih 10 dejavnikov, s pomočjo katerih na Heritage Fundation merijo stopnjo ekonomske svobode: svobodo poslovanja, svobodo trgovanja, fiskalno svobodo, obseg države, monetarno svobodo, svobodo investiranja, finančno svobodo, lastninske pravice, svoboda pred korupcijo in svobodo dela. V tem primeru bi bilo navajanje oklepaja z letnico izida tega avtorskega dela kjerkoli drugje kot za imenom avtorjev oziroma avtorja, če je eden, napačno. Namesto et al. bi lahko navedli tudi priimke ostalih avtorjev.

5) Navajanje sekundarnih virov:

  • Douglass North (v Becker, 2009) definira inštitucije kot »s strani človeka postavljene omejitve, ki strukturirajo politične, ekonomske in družbene odnose,« in sicer z namenom vzpostavljanja reda.

6) Citiranje zakonodaje:

  • Oblike in pravno-formalni okvir organiziranosti podjetij najdemo v Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 65/2009, v nadaljevanju ZGD).
  • Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 63/1994, v nadaljevanju KZ) vsebuje natančno določene zaporne kazni za povzročitelje različnih vrst nasilja.
  • Višina davka, ki ga je treba plačati za opravljen avtorski honorar, je določena v Zakonu o dohodnini (Ur.l. RS, št 13/2011, v nadaljevanju ZDoh-2-UPB7) in sicer v poglavju Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.

7) Večkratno zaporedno citiranje istega vira

Smiselno je namesto ponavljanja enakega vira uporabiti okrajšave ibid., ibidem, oziroma prav tam.

  • V brošuri Citing Responsibly (2003, 3) odbor za akademsko integriteto pravne fakultete univerze Georgea Washingtona navaja šest osnovnih pravil citiranja.
  • V prevodu gre njihova definicija plagiatstva nekako takole (ibid., 2): »Zavestno, vedoč ali pa lahkomiselno predstavljanje besed oziroma zamisli drugega avtorja kot svoje lastne v kateremkoli akademskem udejstvovanju, vključujoč, brez izjeme, namerno, prebrisano oziroma lahkomiselno zanemarjanje pripisovanja avtorstva ob neposrednem citiranju oziroma ob povzemanju dejstev ali sposojanju informacij.«

8) Citiranje zaupnih virov

Zaupno ime izdajatelja

[Agencija] je v zaupnem poročilu zapisala, da je predsednik vlade večkrat presegel svoja pooblastila in s tem ogrožal nacionalno varnost (Agencija, 2014).

Zaupen naslov gradiva

Sova (2014) je v svojem dokumentu [Naslov gradiva] zapisala, da je predsednik vlade tajno sestankoval s predstavniki tujih obveščevalnih služb in s tem škodoval nacionalni varnosti Republike Slovenije.

Zaupno ime podjetja

Poslovne bilance [Podjetja] v lanskem letu (Ajpes, 2014) kažejo na primerjalno precej nižji dobiček glede na leto prej, kar daje slutiti, da so se s tem želeli izogniti plačilu davka na dobiček.

Pomembno obvestilo

Pred uporabo zaupnih virov v avtorskem delu mora avtor imeti dovoljenje lastnika za javno objavo, tudi če ne gre za objavo s polno navedbo vira. Zaupnih virov, ki jih ni mogoče reproducirati, kot so zasebna komunikacija, pogovori in ostala korespondenca, ne navajamo v seznamu virov in literature, med besedilom pa jih lahko navedemo v sprotnih opombah.

Oddaja prispevka

Prispevek oddajte v .doc ali v .pdf formatu na naslov: . Oddati je treba verzijo prispevka brez naslovne strani, ki niti v besedilu niti v naslovu poslane datoteke ne vključuje navajanj imen in priimkov nobenega izmed soavtorjev prispevka. Na isti elektronski naslov je treba v ločeni datoteki poslati naslovno stran, kjer je treba navesti poln naslov prispevka v slovenskem in v angleškem jeziku, vse avtorje prispevka, veljavne elektronske kontakte avtorjev prispevka in označiti korespondenčnega avtorja z oznako korespondenčni avtor.

V primeru, če bo prispevek potrjen za objavo, boste prispevek smiselno dopolnili z navedbo del, ki omenjajo avtorje potrjenega prispevka. Smiselnost vključitve potrdi urednik s področja prispevka.