Javna tribuna z mednarodnimi gosti o izzivih Evrope

Javna tribuna z mednarodnimi gosti o izzivih Evrope

V veliki dvorani Fakultete za pravo in poslovne vede se je 10.5.2022 odvil mednarodni dogodek z naslovom Free Market Roadshow. Dogodek je potekal pod geslom The Future of Europe: Major Challenges Ahead. Zbrane in goste v dvorani Mare in Vinka Lipovca je uvodoma pozdravil dekan fakultete dr. Mitja Steinbacher, ki je dogodek tudi povezoval. Dogodek je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa: Europe facing another challenge in Liberty and responsibility – quid pro quo?

Prvi sklop je otvoril Keith Miles, častni predsednik društva British-Slovene Society in dobitnik državnega odlikovanja reda britanskega kraljestva, ki ga je prejel od angleške kraljice za njegove zasluge pri vzpostavljanju britansko-slovenskih odnosov. Keith Miles je v svojem nagovoru izpostavil podjetnost malih podjetnikov v času pandemije in dejstvo, da so kljub splošni praksi uvajanja strogih ukrepov v nekaterih državah vendarle imeli manj omejevanj in nič kaj drugačno število smrtnih žrtev, ki bi bili posledica pandemije. Kot primer je navedel Švedsko in ameriško zvezno državo Florido. Podjetnost je podkrepil s primerom vpeljave plastičnih pregrad v trgovinah, restavracijah in v sorodnih panogah, ki so omogočile tem podjetjem relativno normalno delovanje in omejile stike med strankami in zaposlenimi. Uvedba te izvirne in učinkovite rešitve je bila, tako Keith Miles, vzpostavljena čez noč in brez diktata državnih uradnikov.

Razpravo je nadaljevala dr. Barbara Kolm z avstrijske centralne banke. Opisala je inflacijska gibanja v Evrskem denarnem območju in opozorila na visoko raven javnega dolga v državah evrskega denarnega območja. Takšna politika je nastajala z roko v roki med centrom politične moči v Bruslju in centrom monetarne oblasti v Frankfurtu. Ponovila je nujo po dvigu obrestnih mer v evrskem denarnem območju glede na zelo visoke ravni inflacije, ki smo jim priče ta hip. Prvi znaki naraščajoče inflacije so bili zaznani že pred obdobjem pandemije, kar je poganjala evropska centralna banka s politiko monetarnega sproščanja. Na inflacijsko politiko je treba po njenem navezati zastoje v dobavnih verigah zavoljo omejevanja gospodarske aktivnosti v obdobju pandemije. Po drugi strani so monetarne oblasti v ZDA in v Veliki Britaniji že pred časom pričeli z operacijami za postopni dvig obrestnih mer za razliko od Evropske centralne banke, kjer je okrog dviga obrestnih mer zaznati nekakšno oklevanje in iskanje izgovorov. Ob dvigu obrestnih mer so po njenem mnenju v EU potrebne strukturne reforme za dvig produktivnosti evropskega gospodarstva in deregulacija za več konkurence. Fiskalna politika in monetarna politika bi morali delovati neodvisno druga od druge, čemur pa v evro območju po njenem mnenju ni zadoščeno.

Tretji razpravljavec je bil uspešen podjetnik Terry Anker iz Združenih držav Amerike. Svojo razpravo je pričel z ugotovitvijo o prevladi birokratskega načina razmišljanja med vodilnimi politiki v ZDA in po svetu, ki je po njegovem mnenju posledica popolne odsotnosti delovnih izkušenj politikov v gospodarskih družbah. Ti politiki nato vladavino prava dojemajo kot obstoj in nastajanje zakonov. Ugotavlja, da se na tak način ljudje ne moremo razviti v svobodne, odrasle in odgovorne osebe, temveč v pravniško-postopkovne, ki svoj prav v poplavi zakonov terjamo preko sodišč. Poplava zakonov po njegovem spodbuja pojav iskanja rent – rentništva. Svoj pogled na učinkovitost prostega podjetništva glede na državno birokracijo je ponazoril s primerom dobave hitrih testov. Enaki testi, ki jih je nabavilo najugodnejše podjetje pod državnim razpisom so stali nekajkrat več od taistih testov na prostem trgu. Med možnimi razlogi za takšno razliko v cenah hitrih testov lahko po njegovem iščemo med pomanjkljivim znanjem birokratov oziroma kar v neposrednem rentništvu med birokrati in dobavitelji. Na vprašanje iz občinstva o tem, kako popularizirati svobodne trge med političnimi strankami je g. Anker odgovoril s primerom odraščanja. Ljudje, ki so podvrženi nadzoru, ne morejo razviti lastne identitete. Ugotavlja dva tipa staršev: i) starši, ki hrepenijo po nadzoru svojih otrok in ii.) pretirano skrbni starši. Oboji onemogočajo svojim otrokom razviti lastno identiteto. Otroci teh staršev so izgubljeni v življenju in se ne zmorejo soočati z odgovornostjo za lastna ravnanja.

Drugi sklop je otvoril priljubljeni ameriški pisec in filantrop Craig Biddle. V svoji predstavitvi je izpostavil povezavo med delovanjem posameznika in njegovimi lastnimi moralnimi načeli. Kapitalizem po njegovem dovoljuje ljudem, da prosto delujemo in razpolagamo z rezultati lastnega dela, pri čemer nas država ne sme ovirati. Edino, česar naj se v kapitalizmu ne bi smelo, je izvajanje nasilja nad drugimi ljudmi. Pravi, da moralna načela, ki odsvetujejo skrb za osebno blagostanje in ki na prvo mesto postavljajo žrtvovanje za blagostanje drugih, niso človeku naravna. Besedo altruizem so uvedli sekularni filozofi utilitarizma. Niti verski niti sekularni avtorji ideje o žrtvovanju za drugega ne uspejo dokazati potrebe po obstoju teh vrednot. Po drugi strani pa obstajajo mnogi dokazi o potrebi po ustvarjanju nove vrednosti, njeni uporabi in prostovoljni izmenjavi ustvarjene vrednosti med ljudmi. Biddle spodbuja k nenehnemu spraševanju o prirojenih in privzgojenih moralnih načelih ter k odprti razpravi o temeljnih značilnostih moralnih načel. Osebnega interesa po njegovem ni mogoče doseči na način žrtvovanja sebe interesom drugih. Po njegovem mnenju je posameznik temeljna enota moralnosti in političnega življenja, ne skupina. Po njegovem se države prav v ničemer ne bi smele vpletati v nenaden pojav pandemije tipa covid19. Vsak posameznik je zmožen dobiti nasvet od svojega zdravnika glede bolezni covid19 in ustrezno prilagoditi svoje vedenje. Moralna obveznost države po njegovem ni varovanje življenja ljudi, temveč zaščita pravic vsem ljudem, ne glede na spolno usmerjenost, vero, rasno pripadnost. Država mora prepovedati nasilje in ga ustrezno preprečevati, ne sme pa ukazovati ljudem vsepovprek. V pandemiji bi se torej od držav pričakovalo, da opozori na to, da je med nami pandemija in da naj bodo posebej previdni tisti iz bolj ranljivih skupin. Kaj bi se zgodilo? V odsotnosti državnih zagotavljanj, kako so stvari pod nadzorom, če se vedemo skladno z njihovimi zapovedmi, bi ljudje hitro ugotovili, da se morajo prilagoditi in skušati zavarovati svoje otroke, starše, stare starše, česar smo po njegovem mnenju sposobni storiti brez državnega ukazovanja. Odnesli bi jo mnogo bolje, morda tudi glede števila umrlih, predvsem pa v luči nevidnih negativnih posledic denimo za vse tiste, ki niso prišli do svojih zdravnikov ali pa za otroke, ki zaradi maskiranja obrazov niso mogli razviti empatije do soljudi.

Craigu Biddlu je sledil dr. Hannes Gissurarson, profesor politične ekonomije z islandske univerze. Njegova rdeča nit je bila učinkovitost, zaželenost in izvedljivost vitke države. V svojem nastopu je izpostavil, da gospodarska integracija terja politično disintegracijo. Slednjo razume kot zmanjševanje velikosti in povečevanje števila političnih entitet, ki sta se dogajali v svetu v zadnjih 75 letih. Gospodarska integracija ponuja majhnim državam izjemno velike koristi mednarodne delitve dela. Za majhne države velja, kot še ugotavlja, večja homogenost kot za velike države, in med ljudmi je prisotne več vzajemne solidarnosti. Po njegovem mnenju so v majhnih državah ljudje bliže nosilcem političnih pristojnosti kot v velikih državah, kar omogoča več transparentnosti in prilagodljivosti v izvajanju politik od velikih držav, kjer je večja oddaljenost političnih centrov od ljudi. Majhne države, kot so denimo nordijske, imajo pogosto tudi nižje stroške vzdrževanja reda in miru med ljudmi. Vendar, Gissurarson opozori, da so majhne države bolj ranljive od velikih, zaradi česar morajo iskati zavezništva. Ob tem je parafraziral star rimski rek: »Si vis pacem, para bellum,« ki pomeni, če želiš mir, se pripravljaj na vojno.

Zadnji govorec pogovornega večera je bil dr. Žiga Turk, poznan slovenski intelektualec in profesor z ljubljanske univerze. V svoji razpravi je poudaril pomen podmene nastanka družbene teorije, kar je podkrepil s sestavinami slogana francoske revolucije: »fraternite (bratstvo), egalite (enakost), liberte (svoboda)«. Kdor izhaja iz podmene o fraternite bo po njegovem v ospredje družbenega nauka postavil nacijo (nacionalist); kdor izhaja iz podmene o egalite, bo v ospredje družbenega nauka postavljal enakost (socialist); kdor izhaja iz podmene o liberte pa svoje sodbe utemeljuje s sklicevanjem na svobodo (liberalec). Po njegovem vsi ti trije delajo enako napako. Družbeni svet po Turkovem mnenju deluje po principu preživetja tistega, kar je najbolj primerno. Pogoji za delovanje selekcije družbenih norm v družbenem sistemu sta po njegovem mnenju stabilnost in svoboda prakticiranja nečesa novega. Kot pomembna vira stabilnosti pri izboru družbenih norm izpostavi odgovornost in tradicijo. Nato je spregovoril o razmerju med svobodo in odgovornostjo, kjer je navedel možne kombinacije med obema. Komunizem je denimo označil kot odsotnost svobode in odgovornosti, fašizem je označil kot okolje z nekaj svobode in odgovornosti, progresivizem je označil kot okolje z veliko svobode in malo odgovornosti, klasični kapitalizem pa kot okolje z veliko svobode in odgovornosti.

Oba sklopa je dopolnjevala zanimiva razprava med obiskovalci in gosti. Obiskovalci v dvorani so s svojimi razmisleki, vprašanji, poudarki pokazali visoko raven vključenosti in zanimanja za obravnavana vprašanja. Njihove misli so lepo dopolnjevale osrednjo nit razpravljavcev.

Nazaj