Konfesionalne razmere in oblike religioznosti v Dubrovniku v poznem srednjem in zgodnjem novem veku

Izidor Janžekovič

Konfesionalne razmere in oblike religioznosti v Dubrovniku v poznem srednjem in zgodnjem novem veku

DOI: 10.62983/rn2865.25a.1

Ključne besede: Dubrovnik, dubrovniški nadškof, verske napetosti, pravoslavni kristjani, Judje, pozni srednji vek, zgodnji novi vek

Izvleček:
Med štirinajstim in zgodnjim devetnajstim stoletjem je Dubrovnik ohranil kompleksno versko identiteto, ki jo je oblikoval njegov geopolitični položaj med katoliško zahodno Evropo in pravoslavnim vzhodom Evrope. Medtem ko je bilo mesto uradno katoliško, je zaradi svojih trgovskih interesov in diplomatske pragmatičnosti kazalo določeno stopnjo verske strpnosti, zlasti do pravoslavnih kristjanov, judov in muslimanov. Laična pobožnost se je izražala preko bratovščin, dobrodelnih ustanov in čaščenja lokalnih svetnikov, kar je odražalo tako skupnostno kot individualno versko pobožnost. Duhovne reforme, na katere so vplivala širša tridentinska prizadevanja, so skušale standardizirati verske prakse in disciplino. Avtor trdi, da je edinstvena zmes pravovernosti in pragmatične strpnosti v Dubrovniku zaznamovala njegovo vlogo kulturnega in verskega križišča v predmodernem sredozemskem svetu.