Katoliški inštitut (KI) je med letoma 2021 in 2027 izvajalec projekta digitalizacije (zajema, hrambe, opisa, objave) pisne dediščine arhiva Studia slovenica (SSL). Finančno podporo projektu zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izbor arhivskega gradiva za digitalizacijo upošteva načeli ohranjanja zapisov in javnega interesa, saj zajema tiste enote, ki so potencialno najbolj zanimive za znanstvenoraziskovalno delo in posledično podvržene fizični obrabi.
 
SSL je arhiv s pridruženo enoto specialne knjižnice, ki obstaja v okviru KI, katerega ustanovitelj je Nadškofija Ljubljana in je torej del arhivskega gradiva Katoliške cerkve v Sloveniji. SSL je trenutno umeščena v prostore Nadškofije Ljubljana (stavba Zavoda sv. Stanislava) v Šentvidu nad Ljubljano. Zasluga za zbiranje in posodabljanje gradiva gre slovensko-ameriškemu ekonomistu Janezu Arnežu (1923–2021), ki je leta 1957 v Washingtonu D.C. ustanovil Inštitut Studia Slovenica in pretežen del svojega življenjskega poslanstva namenjal zbiranju in ohranjanju arhivske in knjižnične zapuščine dejavnih narodnozavednih Slovencev v svetu. Janez Arnež je izdal 32 monografij o slovenski zgodovini in slovenski (politični) emigraciji, zbiral in urejal je monografije, periodične publikacije, arhivsko in drugo kulturno pomembno gradivo. Celotno do takrat zbrano gradivo je leta 1991 prenesel v Slovenijo, leta 2008 pa ga je trajno prepustil v last KI. SSL, ki je v slovenskem in mednarodnem okolju svojstvena, še vedno raste.
 
SSL hrani edinstveno ter za slovensko in mednarodno javnost neprecenljivo arhivsko gradivo o najvidnejših slovenskih izseljencih in zamejcih (Kazimir Zakrajšek, Gregorij Rožman, Miha Krek, Ciril Žebot, Franc Jeza, Jože Bernik, Ljubo Sirc itd.), prav tako hrani edinstveno in neprecenljivo arhivsko in knjižnično gradivo o številnih slovenskih političnih, kulturnih in cerkvenih organizacijah v Evropi, Severni Ameriki, Latinski Ameriki in Avstraliji. Celotna arhivska zbirka (osebni dokumenti, korespondenca, dnevniki, računovodske knjige, rokopisi govorov in objavljenih prispevkov, fotografije, odlikovanja itd.) obsega 180 osebnih in tematskih fondov v skupni dolžini 260 tekočih metrov. Poleg tega knjižnično gradivo SSL obsega več kot 50 tisoč monografij v različnih jezikih, med katerimi jih dobra polovica ni hranjena v nobeni drugi slovenski knjižnici, več sto enot izseljenskih in zamejskih periodičnih publikacij, zbirko umetniških del kiparja Franca Goršeta (1897–1986) in vrsto raritet iz povojnih begunskih taborišč. Leta 2002 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije arhivsko zbirko SSL razglasilo za kulturni spomenik. Leta 2005 (druga izdaja 2006) je Arhiv Republike Slovenije izdal vodnik po arhivskem gradivu SSL, ki ga je sestavila Andreja Klasinc Škofljanec.
 
Najdragocenejša, najobsežnejša in v nobeni drugi ustanovi hranjena dokumentacija se nanaša zlasti na: (a) doslej najpopolnejšo zbirko monografij, periodičnega tiska in drugih publikacij, ki so jih od konca 19. do konca 20. stoletja izdajali ameriški Slovenci; (b) popolno zbirko periodičnega tiska, ki so ga neposredno po drugi svetovni vojni ustvarjali slovenski politični izseljenci v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji; (c) arhivski fond o delovanju Slovenske ljudske stranke in njenega predsednika Mihe Kreka (1897–1969) v času izgnanstva v Londonu med drugo svetovno vojno; (č) knjižno zapuščino Viktorja Korošca (1899–1985), dolgoletnega profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti in vodilnega slovenskega izvedenca za rimsko in staroveško pravo; (d) arhivsko zapuščino Ljuba Sirca (1920–2016), svetovno uveljavljenega slovensko-britanskega ekonomista, protikomunističnega disidenta in kandidata za predsednika Republike Slovenije. Mogoče je trditi, da SSL predstavlja največji in najbolj sistematično zasnovan »centralni« arhiv s pridruženo enoto specialne knjižnice za slovensko izseljenstvo, zlasti za tisti del slovenskega naroda, ki je moral po drugi svetovni vojni zapustiti svojo domovino.
 
Na podlagi pojasnjenega je očitno, da so poslanstvo, obseg in vsebina SSL skladni z javnim interesom ter predstavljajo nepogrešljiv sestavni del tako nacionalne kakor tudi mednarodne kulturne dediščine, ki med drugim omogoča novo osvetljevanje manj znanih vidikov slovenske zgodovine ter krepi prepoznavnost slovenstva in Slovenije v svetu.

Katoliški inštitut in Studia slovenica