Maritainovski filozofski izvori izjave Dignitatis humanae

Ivo Kerže

Maritainovski filozofski izvori izjave Dignitatis humanae

DOI: 10.62983/rn2865.25b.2

Ključne besede: Jacques Maritain, 2. vatikanski koncil, Dignitatis humanae, spoznanje iz nagiba, spoznanje po sonaravnosti, nouvelle théologie

Izvleček:
Izjava 2. vatikanskega koncila Dignitatis humanae je eden izmed tistih koncilskih dokumentov, ki najbolj buri duhove glede vprašanja njegove skladnosti s predhodnim učiteljstvom Cerkve, in sicer zaradi liberalnega tona tega dokumenta. Zdi se namreč, da prepoveduje kakršno koli obliko državne prisile v razmerju do državljanov glede verskih vprašanj. Izjava je bila sprejeta zlasti pod vplivom Maritainovih pogledov na to vprašanje, ki so bili na koncilu zaradi svoje ambivalentnosti dovolj sprejemljivi tako za progresivno kot za konservativno krilo. V članku pokažem na globlje filozofske korenine Maritainovih pogledov, ki so vezane na njegovo pojmovanje spoznanja po nagibu ali po sonaravnosti. Prikažem tudi možne vire tega pojmovanja pri avtorjih, kot so Bergson, Blondel, Rousselot in Maréchal, ki so vsi močno vplivali na razvoj katoliške teologije v Franciji v 20. stoletju (zlasti t. i. nouvelle théologie). Skupna poteza vseh teh možnih virov je naklonjenost do pobud v smeri poudarka na praksi zoper teorijo, ki jih je prinesla Kantova filozofija.

PDF