Razumevanje dediščine Cirila in Metoda v luči slovenskega katolištva in narodne zavesti

Simon Malmenvall

Razumevanje dediščine Cirila in Metoda v luči slovenskega katolištva in narodne zavesti

DOI: 10.62983/rn2865.25b.4

Ključne besede: Ciril in Metod, Franc Grivec, Anton Martin Slomšek, Stanislav Škrabec, Ivan Vrhovnik, krščanska edinost, slovenska narodna zavest, Družba sv. Cirila in Metoda

Izvleček:
Izhodišče tega prispevka je avtoriteta Franca Grivca (1878–1963), dolgoletnega profesorja ekleziologije in vzhodne teologije na ljubljanski Teološki fakulteti (1920–1963), ki vse do danes velja za največjega poznavalca Cirila in Metoda med slovenskimi izobraženci. Pri njem so se prepletale ideje krščanske edinosti, slovanske vzajemnosti in slovenske narodne zavesti. V tem pogledu je nadaljeval in poglobil proces, ki ga je v slovenski kulturi sredi 19. stoletja, v času oblikovanja modernega slovenskega naroda, začel pedagog in mariborski škof Anton Martin Slomšek (1800–1862). Od tod se prispevek posebej posveča izvorom omenjenega Grivčevega vrednotenja, to je interpretacije vloge svetih bratov kot nosilcev verske in jezikovne samozavesti slovenskih prednikov. Pri takšnem razumevanju preteklosti in snovanju želene prihodnosti, vključno z uvedbo slovenskega jezika v bogoslužje, sta na prehodu iz 19. v 20. stoletje izstopala frančiškan in jezikoslovec Stanislav Škrabec (1844–1918) ter škofijski duhovnik Ivan Vrhovnik (1854–1935). Slednji se je ob sklicevanju na zgled solunskih bratov zavzel tudi za ustanovitev Družbe svetih Cirila in Metoda, med različnimi plastmi javnosti razširjene in politično vplivne organizacije. Njeno poslanstvo je bila gradnja slovenskih šol in spodbujanje poučevanja slovenskega jezika na narodnostno mešanih območjih ob meji z nemškim in italijanskim prostorom.

PDF