Bernard Goršak
The Separation of Body and Soul After
Death: A Pedagogical Interpretation (Ločitev telesa in duše po smrti: pedagoška razlaga)
DOI: 10.62983/rn2865.25b.1
Ključne besede: smrt, duša in telo, vmesno stanje, posebna
in poslednja sodba
Izvleček:
Ena osrednjih skrivnosti krščanske teologije je ločitev
telesa in duše po smrti. Po splošnem razumevanju, kot
ga deli večina krščanskih veroizpovedi, duša po smrti zapusti
fizično telo in se znajde v tako imenovanem vmesnem stanju.
Skrivnost tiči v naravi bivanja posmrtne duše, saj ena od
poglavitnih katoliških dogem pravi, da človek ni sestavljen
iz dveh ločenih, a povezanih enot (duše in telesa), temveč iz
ene enote (duša-telo), ki je rezultat spojitve obeh. Na začetku
Svetega pisma lahko najdemo ontološko opredelitev človeka
v obliki kategorične trditve oziroma opisa, kako je človek
postal živa duša: človek ni zgolj dobil duše, ki bi mu jo dal
Bog (kot nekaj dodatnega), ampak je sam postal duša. V tej
luči je zlasti pri pojasnjevanju te zagonetne dileme mladim
med njihovo katehezo nadvse koristno imeti na voljo primerno
analogijo, s katero je preko primerjave in paralelizma
moč zmanjšati nekatere nejasnosti, ki so povezane s to temo.
Namen članka je predstaviti eno od možnih analogij.
PDF