Mistika medčloveškega občestva kot pot k svetosti na robu družbe pri Mariji Skobcovi

Orhideja Josifovska

Mistika medčloveškega občestva kot pot k svetosti na robu družbe pri Mariji Skobcovi

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.26a.5

Ključne besede: Marija Skobcova, mistika medčloveškega občestva, svetost, socialna teologija, »zunajcerkvena« liturgija, pravoslavje, meništvo

Izvleček:
Prispevek obravnava pojem mistike medčloveškega občestva v teološki misli Marije Skobcove (1891–1945) ter njegov pomen za razumevanje svetosti. Na podlagi izbranih spisov Marije Skobcove in sodobnih raziskav njenega opusa članek pokaže, da medčloveško občestvo predstavlja osrednje izhodišče njenega pojmovanja človeka, krščanske ljubezni, meništva in socialnega poslanstva Cerkve. Posebna pozornost je namenjena povezavi med drugo evangeljsko zapovedjo, meništvom v svetu in konceptom »zunajcerkvene« liturgije. Prispevek zagovarja tezo, da Marija Skobcova svetosti ne razume predvsem kot umik iz sveta, temveč kot dejavno pričevanje za Kristusa med ljudmi, zlasti med tistimi, ki živijo na robu družbe.

PDF