Matic Batič
Verski skladi na Slovenskem v zgodovinskem kontekstu
DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.172.4
Ključne besede: verski skladi, Katoliška cerkev, Jožef II., jožefinizem, katoliško razsvetljenstvo
Izvleček:
Razprava podaja zgodovinski pregled nastanka in delovanja verskih skladov na današnjem slovenskem ozemlju. Verski skladi v habsburških deželah so nastali v času cesarja Jožefa II., ki je ukinil številne samostane in njihovo premoženje prenesel na verske sklade. Ne glede na spremenjene družbenopolitične razmere v prihodnjih desetletjih so se verski skladi v podobni obliki ohranili vse do leta 1939, ko je država njihovo upravljanje prenesla na lokalne škofije. Za pravilno razumevanje verskih skladov je njihovo vzpostavitev treba gledati v celotnem kontekstu časa nastanka, to je druge polovice 18. stoletja. Kot bistveni za njihov nastanek se kažejo postulati t. i. katoliškega razsvetljenstva. Slednje je katoliško vero skušalo prilagoditi zahtevam razsvetljenske filozofije. Omenjena filozofsko-teološka smer je zavračala baročne pobožnosti, med drugim kontemplativno meništvo. Nastanek verskih skladov je tako imel dvojno posledico – odstranil je neželeno obliko krščanskega življenja in hkrati služil vzpostavitvi bolj »razumske« Cerkve, ki je tudi bolje služila državnim interesom.
PDF