Jugoslovansko nacionalno vprašanje in ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih: nerazvitost, integracija in delitev presežka dela

Tomaž Ivešić

Jugoslovansko nacionalno vprašanje in ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih: nerazvitost, integracija in delitev presežka dela

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.182.2

Ključne besede: Zveza komunistov Jugoslavije, ekonomske reforme, nacionalno vprašanje, samoupravljanje, nerazvitost

Izvleček:
Članek se osredotoča na jugoslovanske ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih let 20. stoletja s posebnim poudarkom na reševanju problema nerazvitosti, gospodarske integracije in delitve presežka dela (profita), s čimer je Zveza komunistov Jugoslavije želela rešiti tudi nacionalno vprašanje. Po začetnih uspehih ekonomske reforme (1965) je končni neuspeh jugoslovanske komuniste silil v drastično decentralizacijo in nove reforme, ki bi privedle do enotnega jugoslovanskega trga. Reforme so bile predmet razprav v zvezni Komisiji za mednacionalne in medrepubliške odnose, kjer so se dogovarjali o investicijah, delovanju Fonda za nerazvite regije, razporeditvi kapitala ter obrisih enotnega jugoslovanskega trga in razreševanju sprotnih težav, ki so se pojavljale na poti do tega cilja.

PDF

Jugoslovansko nacionalno vprašanje in ekonomske reforme v drugi polovici šestdesetih: nerazvitost, integracija in delitev presežka dela