Racionalnost znanstvenega raziskovanja naravnega prava

Petja Mihelič

Racionalnost znanstvenega raziskovanja naravnega prava

DOI: https://doi.org/10.62983/rn2865.221.3

Ključne besede: naravno pravo, pozitivno pravo, pravne teorije, pravičnost

Izvleček:
Prispevek želi s predstavitvijo različnih iskanj in ustvarjanj objektivnega prava pokazati na nujnost objektivnega naravnega prava ter na bistveno istovetnost naravnega in pozitivnega prava. Pozitivni zakon, ki ureja določeno moralno relevantno vprašanje, mora biti popolnoma istoveten z etično normo naravnega prava. Šele takšen zakon moremo imeti za pravičnega in legitimnega. Pozitivnopravna zakonodaja, kadar ureja družbena razmerja na področju morale, ne sme odstopati od zavezujočih (kogentnih) norm naravnega prava. Ima pa človek diskrecijsko pravico urejati mnoga druga področja dispozitivnega (naravnega) prava (tehnične norme, velika večina pravil v različnih pravnih panogah). Pri pravnih teorijah o izvoru človeške kulture (pozitivistične, integralne, zgodovinske itd.) v resnici ne gre za iskanje objektivnega prava kot že v celoti izgrajene in postavljene pravne stvarnosti, pač pa za ustvarjanje objektivnega prava. Gre za kreacijo popolnoma nove stvarnosti: Grundnorm pri Kelsnu, Herkul pri Dworkinu, postopkovna objektivnost pri Fullerju, minimalna moralnost pri Hartu, sedem zapovedi dobrega pri Finnisu itd. Naštete teorije so subjektivistične narave, saj hočejo objektivno pravo ustvariti, same določati dobro in zlo, prevzeti vlogo Boga samega.

PDF

Racionalnost znanstvenega raziskovanja naravnega prava