Filozofija in etika

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Študentje morajo imeti zadostno znanje iz splošne kulture, osvojene temeljne pojme filozofije in teologije, primeren besedni zaklad in siceršnje znanje slovenskega jezika, da lahko sledijo predavanjem, da lahko razumejo študijsko gradivo in da so sposobni sodelovati pri vajah in sestavljati seminarske naloge v skladu z zahtevami smiselne razporeditve snovi, razumskega utemeljevanja in logičnega sklepanja. Zaželena je predhodna dodiplomska ali magistrska izobrazba humanističnih ali družboslovnih študijskih smeri, predvsem filozofije, njene zgodovine in etičnih teorij.

Vsebina:
Predmet je zasnovan kot pregled temeljnih vprašanj in smeri filozofske dediščine zahodnega sveta. Idejno in metodološko izhodišče je filozofska antropologija personalistične usmeritve, ki ponuja celovit pogled na človeka kot svobodnega, razmišljujočega, čustvujočega, družbenega in duhovno-religioznega bitja. V tem smislu se vrstijo naslednji temeljni vidiki človekove eksistence: človek kot živo bitje, človek kot subjekt, človek kot spoznavajoče in vedoče bitje, človek kot govoreče bitje, človek kot delujoče bitje, človek kot svobodno bitje, človek kot moralno ali etično bitje, človek kot družbeno in državotvorno bitje, človek kot metafizični mislec in človek kot religiozno bitje. Na vsaki od teh ravni so izpostavljena najbolj značilna vprašanja in ustrezni teoretični odgovori. Posebni poudarek je namenjen človekovi etiki v skladu z naslovom predmeta Filozofija in etika. Splošni etiki in različnim aplikativnim etikam (bioetiki, poslovni etiki in okoljski etiki) je namenjena ena tretjina vse snovi. Načrt obsega najprej uvodni in zgodovinski del, kjer je podana zgodovina zahodne filozofije o človeku, pojav modernega humanizma ter postmoderne in posthumanistične misli. To obsega prvo četrtino snovi. Drugi del pa na osnovi človekovih različnih dejavnosti obravnava temeljne značilnosti vsake od njih, kjer pa je etiki (splošni in aplikativni) posvečeno daleč največ prostora in pozornosti. Vendar pa je ta etična dimenzija vključena v splošen filozofski pogled na človeka.

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura/Required readings:
Stres, Anton. 2023. Filozofija in etika. Zapiski predavanj – skripta. Ljubljana: Katoliški inštitut (102 str.)
Aristoteles. 1994. Nikomahova etika. Prev. K. Gantar. Ljubljana: Slovenska matica.
Stres, Anton. 1999. Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Družina.
Zwitter, Matjaž. 2019. Pogovarjamo se o evtanaziji. Ljubljana: Slovenska matica.

Priporočljiva literatura/Recommended readings:
Delsol, Chantal. 2019. Sovraštvo do sveta. Totalitarizmi in postmoderna. Ljubljana: Družina.
Sacks, Jonathan. 2019. Veliko partnerstvo. Ljubljana: Družina.
Stres, Anton. 2018. Leksikon filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1996. Svoboda in pravičnost. Oris politične filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
Trontelj, Jože. 2014. Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.
Veber, France. 2000. Filozofija. Ljubljana: Študentska založba.

Cilji in kompetence:
Glavni cilj predmeta je študentom predstaviti temeljne teoretične in kulturnozgodovinske procese ter ključna vprašanja s področja filozofske antropologije, s posebnim poudarkom na moralni filozofiji in humanizmu. To je neločljivo povezano z naslednjim ciljem, ki je študente seznaniti s temeljno filozofsko in moralnofilozofsko terminologijo v razmerju do glavnih miselnih tokov v zgodovini evropske kulture, posebej humanizma. Cilji predmeta so tako nepogrešljiv sestavni del oblikovanja široko izobraženega, etično ozaveščenega in družbeno odgovornega pravnega strokovnjaka.

Splošne kompetence
Splošne kompetence predmeta so predvsem naslednje: 1. sposobnost in spodbujanje upoštevanja etičnih vrednot, družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj pri odločitvah, ne glede na predmet in raven odločanja; 2. iniciativnost in samostojnost pri odločanju; 3. sposobnost samostojnega in timskega dela pri strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu.

Predmetno-specifične kompetence
Predmetno-specifične kompetence so predvsem naslednje: 1. zmožnost uporabe temeljne filozofske in etične terminologije; 2. zmožnost razumevanja in ocenjevanja sodobnih nazorskih usmeritev; 3. sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (interdisciplinarnost); 4. sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke; 5. znanje uporabe analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov v medkulturnem komuniciranju in mednarodnem poslovanju.

Predvideni študijski rezultati:
Po opravljenem izpitu bodo študentje zmožni predvsem: 1. prepoznati in ovrednotiti temeljne idejne procese in nazorske usmeritve evropske duhovne kulture; 2. brati in razlagati temeljna besedila s področja filozofije in etike; 3. vključevati se v razprave o temeljnih preteklih in sodobnih etičnih in nazorskih usmeritvah; 4. logičnega in celovitega oblikovanja in izražanja lastnega filozofskega ali religioznega nazora.

Metode poučevanja in učenja:
Izvajanje predmeta predvideva predavanja s predstavitvijo relevantnih tem in vprašanj z njihovo poglobljeno razlago. Temu se pridružuje spodbujanje zastavljanja vprašanj in vključevanja v razpravo med študenti in predavateljem ter s študenti med seboj. Izvajanje predmeta predvideva tudi seminarske izdelke oz. eseje, kar zahteva osebno delo študentov na podlagi prebiranja in komentiranja izbranih besedil.

Načini ocenjevanja:
Obveznosti študentov so razdeljene v dva dela: osvojitev vsebine predpisane literature za ustni izpit in sprotno oddajanje esejev (kot seminarskih izdelkov) na podlagi predpisane študijske literature oz. izbranih filozofskih del. Brez oddanih esejev ni mogoče pristopiti k ustnemu izpitu. Seminarji so pogoj za pristop k izpitu.

Reference nosilca / Lecturer's references:
Zasl. prof. ddr. Anton Stres je študiral teologijo v Ljubljani in Parizu ter doktoriral iz teologije leta 1974 v Ljubljani in iz filozofije leta 1984 na Filozofski fakulteti Katoliškega inštituta v Parizu. Od leta 1973 do leta 2005, ko je ob vstopu v pokoj prejel naziv zaslužnega profesorja, je predaval filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je opravljal tudi službe prodekana in dekana ter predstojnika Inštituta za filozofijo in družbeno etiko. Osem let je urejeval revijo Bogoslovni vestnik, petindvajset let je opravljal službe predsednika Komisije Pravičnost in mir, bil konzultor Papeškega sveta za pravičnost in mir ter podpredsednik Evropske konference komisij Pravičnost in mir. Bil je član Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter član Jugoslovanskega foruma za človekove pravice. Petnajst let je vodil komisijo Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Med tem časom je napisal vrsto člankov in del s področja aktualnega dogajanja na prehodu iz totalitarnega režima v demokratično politično ureditev. Njegova bibliografija obsega nad 400 naslovov knjig in brošur ter znanstvenih, strokovnih ali poljudnih člankov, od tega je osemnajst samostojnih knjig in brošur s področja zgodovine filozofije, filozofske teologije, etike, teorije človekovih pravic, politične filozofije in duhovnosti. Službo predavatelja filozofije na Fakulteti za pravo in ekonomijo je prevzel jeseni leta 2015.

Šifra Sicris: 11932
Celotna bibliografija: https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/11932

Refererence
Stres, Anton. 1994. Človek in njegov Bog. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1996. Svoboda in pravičnost. Oris politične filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1998. Zgodovina novoveške filozofije. Ljubljana: Družina.
Stres, Anton. 2018. Filozofski leksikon. Celje: Mohorjeva družba.