Filozofija in religija

Uvod
Predmet se bo izvajal v slovenskem jeziku in je obvezni predmet skladno z uradno potrjenim učnim načrtom na dodiplomskem študijskem programu Poslovne vede.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Študenti morajo imeti zadostno znanje iz splošne kulture, zadosten besedni zaklad in siceršnje znanje slovenskega jezika, da lahko sledijo predavanjem, da lahko razumejo študijske materiale in da so sposobni izdelati vaje in seminarske naloge v skladu z zahtevami smiselne razporeditve snovi, razumskega utemeljevanja in logičnega sklepanja.

Vsebina 1. Filozofija in njene glavne panoge
osnove logike in spoznavoslovja: vprašanje resnice
osnovni pojmi metafizike
antropologija: temeljne značilnosti človekovega bivanja in delovanja, personalizem
etika: osnovne smeri utemeljevanja etičnih pravil, etika kreposti
politična filozofija: temeljni pojmi s področja teorije o človekovi družbeni naravi in njegovi državi
2. Glavne smeri zahodne filozofije
Antična filozofija: platonstvo, aristotelizem, stoicizem
Srednjeveška filozofija: spor o univerzalijah, tomizem
Novoveška filozofija: racionalizem, empirizem, idealizem, marksizem, moderna fenomenologija
3. Filozofija religije
Bistvo religioznosti in krščanstva kot religije okolja
Vera in razum
Religija in etika
Religija v družbi
Sekularizacija in laicizem
Cilji in kompetence
Študentom predstaviti temeljna vprašanja s področja zahodne filozofije in filozofije religije; Študente seznaniti s temeljno filozofsko in teološko terminologijo; Študente seznaniti z glavnimi filozofskimi in miselnimi smermi v zgodovini evropske kulture; Študente usposobiti za razumevanje osnovnih filozofskih in teoloških besedil; Študente usposobiti za globlje idejno, kulturno in duhovno razumevanje sodobnega časa, njegovih ideologij nazorskih usmeritev.

Predvideni študijski rezultati
Kompetence zmožnost uporabe osnovne filozofske in teološke terminologije; zmožnost branja in razumevanja besedil s filozofsko in teološko tematiko; zmožnost razumevanja in ocenjevanja sodobnih idejnih in ideoloških smeri; zmožnost racionalnega in logičnega oblikovanja in izražanja lastnega filozofskega in religioznega nazora. Učni izidi Ko bo opravil izpit, bo študent zmožen: prepoznavati in oceniti osnovne nazorske smeri naše duhovne kulture; brati z razumevanjem temeljna besedila s področja politične filozofije, etike in krščanske teologije; vključevati se v razprave o temeljnih etičnih in nazorskih smereh.

Metode poučevanja in učenja
Metode (načini) dela

• predavanja s predstavitvijo vprašanja in razlago
• razgovor/debata
• seminarsko in osebno delo na podlagi izbranih besedil

Načini ocenjevanja

Preverjanje znanja je sestavljeno iz dveh elementov: pisnega ali ustnega izpita (50% ocene) in seminarskega dela ali vaj (50%).

Temeljni literatura in viri

• Učni in študijski material:
• Janžekovič, Janez. 2001. Smisel življenja. Celje: Mohorjeva družba.
• Stark, Rodney. 2012. Zmagoslavje razuma: kako je krščanstvo pripeljalo do svobode, kapitalizma in razcveta zahodne družbe. Ljubljana: Družina.

Priporočena dodatna literatura

• Taylor Charles. 2000. Nelagodna sodobnost. Prev. B. Žalec. Ljubljana: Študentska založba 2000.
• Janžekovič Janez. 1966. Smisel življenja. Celje: Mohorjeva družba.
• Stres Anton. 1994. Človek in njegov Bog. Celje: Mohorjeva družba.
• Stres Anton. 1996. Svoboda in pravičnost. Oris politične filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
• Lubac, Henri de, 2001. Drama ateističnega humanizma, Celje: Mohorjeva družba.
• Petkovšek Robert. 2016. Bog in človek med seboj, Ljubljana: Teološka fakulteta UL.
• Veber France. 2000. Filozofija. Ljubljana: Študentska založba.

Govorilne ure

• pred in po predavanjih
• po dogovoru