Filozofija in etika

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Študentje morajo imeti zadostno znanje iz splošne kulture, osvojene temeljne pojme krščanske religije in drugih monoteističnih religij, primeren besedni zaklad in siceršnje znanje slovenskega jezika, da lahko sledijo predavanjem, da lahko razumejo študijsko gradivo in da so sposobni sodelovati pri vajah in sestavljati seminarske naloge v skladu z zahtevami smiselne razporeditve snovi, razumskega utemeljevanja in logičnega sklepanja. Zaželena je predhodna dodiplomska ali magistrska izobrazba humanističnih ali družboslovnih študijskih smeri.

Vsebina:
Predmet je zasnovan kot pregled temeljnih vprašanj in smeri filozofske in teološke dediščine zahodnega sveta. Idejno in metodološko izhodišče je filozofska antropologija personalistične usmeritve, ki ponuja celovit pogled na človeka kot svobodnega, razmišljujočega, čustvujočega, družbenega in duhovno-religioznega bitja. Predmet sestavljajo trije medsebojno prepleteni vsebinski sklopi: 1. kulturnozgodovinski sklop s pregledom glavnih smeri in predstavnikov zahodne filozofije: antična (Platon, Aristotel, Cicero), srednjeveška (Avguštin, Tomaž Akvinski, Bonaventura), novoveška (Descartes, Kant, Hegel) in (post)moderna (Nietzsche, Heidegger, Derrida) filozofija; 2. konceptualni sklop s pregledom glavnih filozofskih panog in metod: logika, metafizika, antropologija, etika, politična filozofija; 3. religiološki sklop s pregledom glavnih (sodobnih) vprašanj o človeku kot duhovno-religioznem bitju: bistvo religioznosti in krščanstva kot religije evropskega okolja, razmerje med vero in razumom, razmerje religijo in etiko, vloga religije v družbi, pomen sekularizacije itd.

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura/Required readings:
Sacks, Jonathan. 2019. Veliko partnerstvo. Ljubljana: Družina.
Newman, John H. 2014. Razvoj krščanskega nauka. Celje: Mohorjeva družba.

Priporočljiva literatura/Recommended readings:
Aristoteles. 1994. Nikomahova etika. Prev. K. Gantar. Ljubljana: Slovenska matica.
Gilson, Etienne. 2002. Duh srednjeveške filozofije. Prev. J. Zupet. Ljubljana: Družina.
Newman, John H. 2014. Razvoj krščanskega nauka. Prev. J. Zupet. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1994. Človek in njegov Bog. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1996. Svoboda in pravičnost. Oris politične filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
Veber, France. 2000. Filozofija. Ljubljana: Študentska založba.

Cilji in kompetence:
Glavni cilj predmeta je študentom predstaviti temeljne teoretične in kulturnozgodovinske procese ter ključna vprašanja s področja zahodne filozofije in filozofije religije. To je neločljivo povezano z naslednjim ciljem, ki je študente seznaniti s temeljno filozofsko in teološko terminologijo v razmerju do glavnih filozofskih, religijskih in drugih miselnih tokov v zgodovini evropske kulture. Vse to vodi k cilju študente usposobiti za razumevanje temeljnih filozofskih in teoloških besedil, ki jim nadalje omogoča globlje idejno, kulturno in duhovno razumevanje sodobnega časa ter njegovih nazorskih usmeritev. Cilji predmeta so tako nepogrešljiv sestavni del oblikovanja široko izobraženega, etično ozaveščenega in družbeno odgovornega pravnega strokovnjaka.

Splošne kompetence
Splošne kompetence predmeta so predvsem naslednje: 1. sposobnost in spodbujanje upoštevanja etičnih vrednot, družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj pri odločitvah, ne glede na predmet in raven odločanja; 2. iniciativnost in samostojnost pri odločanju; 3. sposobnost samostojnega in timskega dela pri strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu.

Predmetno-specifične kompetence
Predmetno-specifične kompetence so predvsem naslednje: 1. zmožnost uporabe temeljne filozofske in teološke terminologije; 2. zmožnost razumevanja in ocenjevanja sodobnih nazorskih usmeritev; 3. sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (interdisciplinarnost); 4. sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke; 5. znanje uporabe analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov v medkulturnem komuniciranju in mednarodnem poslovanju.

Predvideni študijski rezultati:
Po opravljenem izpitu bodo študentje zmožni predvsem: 1. prepoznati in ovrednotiti temeljne idejne procese in nazorske usmeritve evropske duhovne kulture; 2. brati in razlagati temeljna besedila s področja filozofije, etike in (krščanske) teologije; 3. vključevati se v razprave o temeljnih preteklih in sodobnih etičnih in nazorskih usmeritvah; 4. logičnega in celovitega oblikovanja in izražanja lastnega filozofskega ali religioznega nazora.

Metode poučevanja in učenja:
Izvajanje predmeta predvideva predavanja s predstavitvijo relevantnih tem in vprašanj z njihovo poglobljeno razlago. Temu se pridružuje spodbujanje zastavljanja vprašanj in vključevanja v razpravo med študenti in predavateljem ter s študenti med seboj. Izvajanje predmeta predvideva tudi seminarske izdelke oz. eseje, kar zahteva osebno delo študentov na podlagi prebiranja in komentiranja izbranih besedil.

Načini ocenjevanja:
Obveznosti študentov so razdeljene v dva dela: osvojitev vsebine predpisane literature za ustni izpit in sprotno oddajanje esejev (kot seminarskih izdelkov) na podlagi predpisane študijske literature oz. izbranih filozofskih del. Brez oddanih esejev ni mogoče pristopiti k ustnemu izpitu. Seminarji so pogoj za pristop k izpitu.

Reference nosilca / Lecturer's references:
Zasl. prof. ddr. Anton Stres je študiral teologijo v Ljubljani in Parizu ter doktoriral iz teologije leta 1974 v Ljubljani in iz filozofije leta 1984 na Filozofski fakulteti Katoliškega inštituta v Parizu. Od leta 1973 do leta 2005, ko je ob vstopu v pokoj prejel naziv zaslužnega profesorja, je predaval filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je opravljal tudi službe prodekana in dekana ter predstojnika Inštituta za filozofijo in družbeno etiko. Med letoma 2006 in 2010 je opravljal službo celjskega škofa, med letoma 2010 in 2013 pa ljubljanskega nadškofa metropolita. Osem let je urejeval revijo Bogoslovni vestnik, petindvajset let je opravljal službe predsednika Komisije Pravičnost in mir, bil konzultor Papeškega sveta za pravičnost in mir ter podpredsednik Evropske konference komisij Pravičnost in mir. Bil je član Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter član Jugoslovanskega foruma za človekove pravice. Petnajst let je vodil komisijo Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Med tem časom je napisal vrsto člankov in del s področja aktualnega dogajanja na prehodu iz totalitarnega režima v demokratično politično ureditev. Njegova bibliografija obsega nad 400 naslovov knjig in brošur ter znanstvenih, strokovnih ali poljudnih člankov, od tega je osemnajst samostojnih knjig in brošur s področja zgodovine filozofije, filozofske teologije, etike, teorije človekovih pravic, politične filozofije in duhovnosti. Službo rektorja Katoliškega inštituta in predavatelja filozofije na Fakulteti za pravo in poslovne vede je prevzel jeseni leta 2015.

Šifra Sicris: 11932
Celotna bibliografija: https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/11932

 

Refererence
Stres, Anton. 1994. Človek in njegov Bog. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1996. Svoboda in pravičnost. Oris politične filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
Stres, Anton. 1998. Zgodovina novoveške filozofije. Ljubljana: Družina.
Stres, Anton. 2018. Filozofski leksikon. Celje: Mohorjeva družba.