Management sprememb

Ime predmeta:Management sprememb
Semester izvedbe:4. semester (pomladni)
Tip predmeta:obvezni
Kreditne točke:6 KT
Študijski program:Poslovne vede (MAG)
Primarni jezik izvedbe:slovenski jezik
Uvod
Predmet se bo izvajal v slovenskem jeziku in je obvezni predmet skladno z uradno potrjenim učnim načrtom na magistrskem študijskem programu Poslovne vede.
 
Predpogoji za vključitev v delo pri predmetu
Študentje morajo imeti zadostno znanje slovenskega jezika, da se lahko sporazumevajo s predavatelji ter študenti, da lahko sledijo predavanjem ter da lahko razumejo študijske materiale,

Cilji
  • Spoznati in razumeti osnovne koncepte za izvedbo sprememb v združbah.
  • Opisati vpliv zunanjih in notranjih faktorjev na odločitve pri izvedbi sprememb.
Kompetence
  • Pridobiti sposobnost reševanja problemov na osnovi kvalitativnih in kvantitativnih informacij.
  • Razviti sposobnost predvidevanja situacij in predvidevanja dogodkov, kakor tudi sposobnost prepoznavanja in interpretacije gospodarskih razmer v danih pogojih.
  • Razviti sposobnost sprejemanja odločitev.
  • Pridobiti sposobnost samostojnega učenja.
  • Razviti sposobnost izražanja idej in oblikovanj argumentov na logičen in usklajen način, tako ustno kot pisno.
  • Razviti sposobnost oblikovanja argumentov, ki vodijo h kritičnemu in samokritičnemu razmišljanju.
  • Razviti veščine prilagajanja novim razmeram.
  • Pridobiti načine, ki olajšajo upoštevanje etičnih načel.
  • Pridobiti sposobnost analize poslovnega obnašanja in odločitev ter njihovega vrednotenja z ekonomskega, družbenega in etičnega stališča.
  • Razviti sposobnost prenosa znanja v prakso.
  • Razviti sposobnost razvoja medosebnih odnosov in timskega dela.
  • Spoznati vodstveno funkcijo podjetja in razumeti njene cilje.
  • Pridobiti sposobnost razumevanja in uporabe osnovnih managerskih konceptov in principov.
Učni izidi
Ko bo opravil izpit, bo študent razumel pomen in celovit pristop k izvedbi sprememb v združbah.

Vsebina predmeta
  • Management sprememb, krizni management in prenova poslovanja podjetij
  • Glavni modeli pristopov k izvedbi sprememb
  • Okrepitev občutka nujnosti sprememb
  • Sestava vodilnega tima
  • Ustvarjanje prave vizije
  • Sporočanje, usmerjeno na navduševanje ljudi
  • Pooblaščanje  
  • Pomen kratkoročnih uspehov
  • Vztrajanje pri spremembah
  • Dolgoročno utrjevanje sprememb
Oblike in metode dela
  • Razlaga učiteljev
  • Pogovor / razprava
  • Predstavitve seminarskih nalog
Sistem ocenjevanja in kriterij
  • Preverjanje znanja je sestavljeno iz: seminarske naloge (25% uteži v skupni oceni), ocene sodelovanja pri predmetu (25% uteži) in pisnega izpita (50% uteži).
  • Ne glede na izračun z upoštevanjem posameznih uteži, mora biti za skupno pozitivno oceno najprej pozitivna ocena zaključnega izpita.
Obvezna literatura:
  • Kotter, J.P.. Leading change. Harvard Business School Press, 2012.
  • Vaupot, Z. Management sprememb, zapiski predavanj. Ljubljana: Fakulteta za pravo in poslovne vede.
  • Al-Haddad, S., & Kotnour, T. (2015). Integrating the organizational change literature: a model for successful change. Journal of organizational change management.
  • Anand, N., & Barsoux, J. L. (2017). What everyone gets wrong about change management. Harvard business review, 95(6), 79-85.
  • Bennett, H., & Durkin, M. (2000). The effects of organisational change on employee psychological attachment An exploratory study. Journal of managerial psychology.
  • Colombo, M. G., & Delmastro, M. (2004). Delegation of authority in business organizations: an empirical test. The Journal of Industrial Economics, 52(1), 53-80.
  • Cox, D. (2017). Delivering effective internal communications–delivering ROI through employee engagement: industry benchmark analysis & best practice advice.
  • Kaplan, R. S., Norton, D. P., & Barrows, E. A. (2008). Developing the strategy: Vision, value gaps, and analysis. Balanced Scorecard Review.
  • Kerr, J., & Slocum Jr, J. W. (2005). Managing corporate culture through reward systems. Academy of Management Perspectives, 19(4), 130-138.
  • Kotter, J. P., Kim, W. C., & Mauborgne, R. A. (2011). HBR's 10 Must Reads on Change Management (including featured article" Leading Change," by John P. Kotter). Harvard Business Press.
  • Lawrence, P. R. (1969). How to deal with resistance to change. Harvard Business Review.
  • Nelson, B. (1996). Dump the cash, load on the praise. PERSONNEL JOURNAL-BALTIMORE THEN COSTA MESA-, 75, 65-70.
  • Russ, T. L. (2008). Communicating change: A review and critical analysis of programmatic and participatory implementation approaches. Journal of Change Management, 8(3-4), 199-211.
  • Siegal, W., Church, A. H., Javitch, M., Waclawski, J., Burd, S., Bazigos, M., ... & Burke, W. W. (1996). Understanding the management of change: An overview of managers’ perspectives and assumptions in the 1990s. Journal of Organizational Change Management.
  • Traphagan, J. (2015). Why “Company Culture” Is a Misleading Term. Harvard Business Review, 21.
 Priporočena dodatna literatura:
  • Appelbaum, S. H., Habashy, S., Malo, J. L., & Shafiq, H. (2012). Back to the future: revisiting Kotter's 1996 change model. Journal of Management development.
  • Atherton, T. (1999). How to Be Better at Delegating and Coaching. Kogan Page.
  • Bennis, W. (1985). The Planning of Change. Holt, Rinehart, and Winston.
  • Bridges, W. (1991). Managing transitions. Reading, Mass. : Perseus Books.
  • Brown, A. (1998). Organisational Culture. Financial Times Pitman Publishing, London.
  • Burt, R. S. (1999). The social capital of opinion leaders. The Annals of the American Academy of Political and Social Science.
  • Cheung, M. (2010). An integrated change model in project management. University of Maryland, College Park.
  • Corey, L. G. (1971). People who claim to be opinion leaders: identifying their characteristics by self-report. Journal of Marketing.
  • Cosmas, S. C., & Sheth, J. N. (1980). Identification of opinion leaders across cultures: an assessment for use in the diffusion of innovations and ideas. Journal of International Business Studies.
  • Heathfield, S. M. (2009). Communication is key in change management (https://www.thebalancecareers.com/communication-in-change-management-1917805)
  • Hofstede, G. (1998). Attitudes, values and organizational culture: Disentangling the concepts. Organization studies.
  • Hofstede, G., Hofstede, G. J., & Minkov, M. (1991). Cultures and organizations: Intercultural cooperation and its importance for survival. Software of the Mind London: McGraw-Hill.
  • Jenks, J. M., & Kelly, J. M. (1986). Don't Do, Delegate!. Ballantine Books.
  • Kim, W. C., & Mauborgne, R. (2003). Tipping point leadership. HBR.
  • Kim, W. C., & Mauborgne, R. (2004). Value innovation: the strategic logic of high growth. HBR.
  • Kotter, J. P., & Heskett, J. L. (1992). Corporate Culture, Corporate Governace and Performance. New York: Free Press.
  • Kovač, J., Mühlbacher, J., Kodydek, G., Ferjan, M., & Hauc, A. (2012). Uvod v management sprememb. Moderna organizacija v okviru Fakultete za organizacijske vede.
  • Meyer, J. P., & Allen, N. J. (1997). Commitment in the workplace: Theory, research, and application. Sage publications.
  • Rogers, E. M., & Cartano, D. G. (1962). Methods of measuring opinion leadership. Public opinion quarterly.
  • Rokeach, M. (1968). Beliefs, Attitudes, and Values. San Francisco : Jossey-Bass.
  • Schein, E. H. (1992). Coming to a new awareness of organizational culture (https://sloanreview.mit.edu/article/coming-to-a-new-awareness-of-organizational-culture/).
  • Schein, E. H. (1999). The corporate culture: sense and nonsense about cultural change. Jossey-Bass.
  • Vahs, D. (2005). Organisation: Einführung in die Organisationstheorie und Praxis. Schäffer-Poeschel Verlag.
  • Van Buren, M. E., & Safferstone, T. (2009). The quick wins paradox. HBR.
  • Williams, A., Dobson, P., & Walters, M. (1990). Changing culture. Institute of Personnel Management, London.
Govorilne ure
  • Pred in po predavanjih
  • Po dogovoru

Nosilec predmeta:

Vaupot, Zoran
img_4877_modifiee.jpg