Management sprememb

Ime predmeta:	Management sprememb
Semester izvedbe:	4. semester (pomladni)
Tip predmeta:	obvezni
Kreditne točke:	6 KT
Študijski program:	Poslovne vede (MAG)
Primarni jezik izvedbe:	slovenski jezik

Uvod
Predmet se bo izvajal v slovenskem jeziku in je obvezni predmet skladno z uradno potrjenim učnim načrtom na magistrskem študijskem programu Poslovne vede.
 
Predpogoji za vključitev v delo pri predmetu
Študentje morajo imeti zadostno znanje slovenskega jezika, da se lahko sporazumevajo s predavatelji ter študenti, da lahko sledijo predavanjem ter da lahko razumejo študijske materiale,

Cilji

• Spoznati in razumeti osnovne koncepte za izvedbo sprememb v združbah.
• Opisati vpliv zunanjih in notranjih faktorjev na odločitve pri izvedbi sprememb.

Kompetence

• Pridobiti sposobnost reševanja problemov na osnovi kvalitativnih in kvantitativnih informacij.
• Razviti sposobnost predvidevanja situacij in predvidevanja dogodkov, kakor tudi sposobnost prepoznavanja in interpretacije gospodarskih razmer v danih pogojih.
• Razviti sposobnost sprejemanja odločitev.
• Pridobiti sposobnost samostojnega učenja.
• Razviti sposobnost izražanja idej in oblikovanj argumentov na logičen in usklajen način, tako ustno kot pisno.
• Razviti sposobnost oblikovanja argumentov, ki vodijo h kritičnemu in samokritičnemu razmišljanju.
• Razviti veščine prilagajanja novim razmeram.
• Pridobiti načine, ki olajšajo upoštevanje etičnih načel.
• Pridobiti sposobnost analize poslovnega obnašanja in odločitev ter njihovega vrednotenja z ekonomskega, družbenega in etičnega stališča.
• Razviti sposobnost prenosa znanja v prakso.
• Razviti sposobnost razvoja medosebnih odnosov in timskega dela.
• Spoznati vodstveno funkcijo podjetja in razumeti njene cilje.
• Pridobiti sposobnost razumevanja in uporabe osnovnih managerskih konceptov in principov.

Učni izidi
Ko bo opravil izpit, bo študent razumel pomen in celovit pristop k izvedbi sprememb v združbah.

Vsebina predmeta

• Management sprememb, krizni management in prenova poslovanja podjetij
• Glavni modeli pristopov k izvedbi sprememb
• Okrepitev občutka nujnosti sprememb
• Sestava vodilnega tima
• Ustvarjanje prave vizije
• Sporočanje, usmerjeno na navduševanje ljudi
• Pooblaščanje  
• Pomen kratkoročnih uspehov
• Vztrajanje pri spremembah
• Dolgoročno utrjevanje sprememb

Oblike in metode dela

• Razlaga učiteljev
• Pogovor / razprava
• Predstavitve seminarskih nalog

Sistem ocenjevanja in kriterij

• Preverjanje znanja je sestavljeno iz: seminarske naloge (25% uteži v skupni oceni), ocene sodelovanja pri predmetu (25% uteži) in pisnega izpita (50% uteži).
• Ne glede na izračun z upoštevanjem posameznih uteži, mora biti za skupno pozitivno oceno najprej pozitivna ocena zaključnega izpita.

Obvezna literatura:

• Kotter, J.P.. Leading change. Harvard Business School Press, 2012.
• Vaupot, Z. Management sprememb, zapiski predavanj. Ljubljana: Fakulteta za pravo in poslovne vede.
• Al-Haddad, S., & Kotnour, T. (2015). Integrating the organizational change literature: a model for successful change. Journal of organizational change management.
• Anand, N., & Barsoux, J. L. (2017). What everyone gets wrong about change management. Harvard business review, 95(6), 79-85.
• Bennett, H., & Durkin, M. (2000). The effects of organisational change on employee psychological attachment An exploratory study. Journal of managerial psychology.
• Colombo, M. G., & Delmastro, M. (2004). Delegation of authority in business organizations: an empirical test. The Journal of Industrial Economics, 52(1), 53-80.
• Cox, D. (2017). Delivering effective internal communications–delivering ROI through employee engagement: industry benchmark analysis & best practice advice.
• Kaplan, R. S., Norton, D. P., & Barrows, E. A. (2008). Developing the strategy: Vision, value gaps, and analysis. Balanced Scorecard Review.
• Kerr, J., & Slocum Jr, J. W. (2005). Managing corporate culture through reward systems. Academy of Management Perspectives, 19(4), 130-138.
• Kotter, J. P., Kim, W. C., & Mauborgne, R. A. (2011). HBR's 10 Must Reads on Change Management (including featured article" Leading Change," by John P. Kotter). Harvard Business Press.
• Lawrence, P. R. (1969). How to deal with resistance to change. Harvard Business Review.
• Nelson, B. (1996). Dump the cash, load on the praise. PERSONNEL JOURNAL-BALTIMORE THEN COSTA MESA-, 75, 65-70.
• Russ, T. L. (2008). Communicating change: A review and critical analysis of programmatic and participatory implementation approaches. Journal of Change Management, 8(3-4), 199-211.
• Siegal, W., Church, A. H., Javitch, M., Waclawski, J., Burd, S., Bazigos, M., ... & Burke, W. W. (1996). Understanding the management of change: An overview of managers’ perspectives and assumptions in the 1990s. Journal of Organizational Change Management.
• Traphagan, J. (2015). Why “Company Culture” Is a Misleading Term. Harvard Business Review, 21.

 Priporočena dodatna literatura:

• Appelbaum, S. H., Habashy, S., Malo, J. L., & Shafiq, H. (2012). Back to the future: revisiting Kotter's 1996 change model. Journal of Management development.
• Atherton, T. (1999). How to Be Better at Delegating and Coaching. Kogan Page.
• Bennis, W. (1985). The Planning of Change. Holt, Rinehart, and Winston.
• Bridges, W. (1991). Managing transitions. Reading, Mass. : Perseus Books.
• Brown, A. (1998). Organisational Culture. Financial Times Pitman Publishing, London.
• Burt, R. S. (1999). The social capital of opinion leaders. The Annals of the American Academy of Political and Social Science.
• Cheung, M. (2010). An integrated change model in project management. University of Maryland, College Park.
• Corey, L. G. (1971). People who claim to be opinion leaders: identifying their characteristics by self-report. Journal of Marketing.
• Cosmas, S. C., & Sheth, J. N. (1980). Identification of opinion leaders across cultures: an assessment for use in the diffusion of innovations and ideas. Journal of International Business Studies.
• Heathfield, S. M. (2009). Communication is key in change management (https://www.thebalancecareers.com/communication-in-change-management-1917805)
• Hofstede, G. (1998). Attitudes, values and organizational culture: Disentangling the concepts. Organization studies.
• Hofstede, G., Hofstede, G. J., & Minkov, M. (1991). Cultures and organizations: Intercultural cooperation and its importance for survival. Software of the Mind London: McGraw-Hill.
• Jenks, J. M., & Kelly, J. M. (1986). Don't Do, Delegate!. Ballantine Books.
• Kim, W. C., & Mauborgne, R. (2003). Tipping point leadership. HBR.
• Kim, W. C., & Mauborgne, R. (2004). Value innovation: the strategic logic of high growth. HBR.
• Kotter, J. P., & Heskett, J. L. (1992). Corporate Culture, Corporate Governace and Performance. New York: Free Press.
• Kovač, J., Mühlbacher, J., Kodydek, G., Ferjan, M., & Hauc, A. (2012). Uvod v management sprememb. Moderna organizacija v okviru Fakultete za organizacijske vede.
• Meyer, J. P., & Allen, N. J. (1997). Commitment in the workplace: Theory, research, and application. Sage publications.
• Rogers, E. M., & Cartano, D. G. (1962). Methods of measuring opinion leadership. Public opinion quarterly.
• Rokeach, M. (1968). Beliefs, Attitudes, and Values. San Francisco : Jossey-Bass.
• Schein, E. H. (1992). Coming to a new awareness of organizational culture (https://sloanreview.mit.edu/article/coming-to-a-new-awareness-of-organizational-culture/).
• Schein, E. H. (1999). The corporate culture: sense and nonsense about cultural change. Jossey-Bass.
• Vahs, D. (2005). Organisation: Einführung in die Organisationstheorie und Praxis. Schäffer-Poeschel Verlag.
• Van Buren, M. E., & Safferstone, T. (2009). The quick wins paradox. HBR.
• Williams, A., Dobson, P., & Walters, M. (1990). Changing culture. Institute of Personnel Management, London.

Govorilne ure

• Pred in po predavanjih
• Po dogovoru