Zgodovina, družba in pravo

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Študentje morajo imeti zadostno znanje iz splošne kulture, zadostno poznavanje temeljnih dogodkov in procesov slovenske in evropske zgodovine, primeren besedni zaklad in siceršnje znanje slovenskega jezika, da lahko sledijo predavanjem, da lahko razumejo študijsko gradivo in da so sposobni sodelovati pri vajah in sestavljati seminarske naloge v skladu z zahtevami smiselne razporeditve snovi, razumskega utemeljevanja in primerjalnega analiziranja. Zaželena je predhodna dodiplomska ali magistrska izobrazba humanističnih ali družboslovnih študijskih smeri.

Vsebina:
Izbirni predmet »Zgodovina, družba in pravo« predstavlja dopolnitev in vsebinsko ožjo poglobitev obveznega predmeta »Filozofija in religija«. Predmet je zasnovan kot pregled zgodovine tistih idej v zahodni kulturi, ki so odločilno vplivale na razvoj pojavljanja in vrednotenja različnih oblik družbenega življenja, etične odgovornosti, pravičnosti in prava, vzpostavljanja pravnih institucij in širših družbenih organizacij (npr. držav in religijskih sistemov). Idejni in metodološki izhodišči sta zgodovinska hermenevtika in filozofska antropologija personalistične usmeritve, ki ponuja celovit pogled na človeka kot svobodnega, razmišljujočega, čustvujočega, družbenega in duhovno-religioznega bitja. Predmet sestavljata dva medsebojno prepletena vsebinska sklopa: 1. kulturnozgodovinski sklop s pregledom glavnih smeri in predstavnikov zahodne politične in pravne misli: antična (Platon, Aristotel), srednjeveška (Avguštin, Tomaž Akvinski), novoveška (Kant, Hegel) in (post)moderna (Strauss, Derrida, Habermas) filozofija; 2. družbeno etični sklop s pregledom glavnih zgodovinskih in sodobnih obravnav razmerij med posameznikom in življenjem v skupnosti, pozitivnim pravom in etiko, svobodo in odgovornostjo, družbo in državo, javno in zasebno sfero, sekularnim in sakralnim itd.

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura:

• Brague, Rémi. 2003. Evropa, rimska pot. Celje: Mohorjeva družba.
• Voegelin, Eric. 2013. Nova politična znanost: uvod. Ljubljana: Inštitut Nove revije.
   

Priporočljiva literatura:

• Komar, Milan. 2002. Red in misterij. Prev. M. D. Simčič in Z. Simčič. Ljubljana: Študentska založba.
• Maritain, Jacques. 2002. Človek in država. Prev. C. Toplak. Ljubljana: Študentska založba.
• Stres, Anton. 1996. Svoboda in pravičnost. Oris politične filozofije. Celje: Mohorjeva družba.
• Weaver, Richard. 2013. Moč idej. Prev. N. Neubauer. Ljubljana: Inštitut Nove revije.

Cilji in kompetence:
Glavni cilj predmeta je študentom predstaviti temeljne teoretične vsebine in zgodovinske značilnosti ključnih vprašanj s področja zahodne politične in pravne misli, ki obravnavajo večplastna vrednostna in praktična razmerja med posameznikom in družbo, svobodo in odgovornostjo itd. To je neločljivo povezano z naslednjim ciljem, ki je študente seznaniti s temeljno politično, pravno in etično-filozofsko terminologijo v razmerju do glavnih političnih, pravnih in drugih miselnih tokov v zgodovini evropske kulture. Vse to vodi k cilju študente usposobiti za razumevanje temeljnih političnih in pravnih besedil, ki jim nadalje omogoča globlje idejno, kulturno in etično razumevanje preteklega in sodobnega časa ter njegovih nazorskih usmeritev. Cilji predmeta so tako nepogrešljiv sestavni del oblikovanja široko izobraženega, etično ozaveščenega in družbeno odgovornega pravnega strokovnjaka.

Splošne kompetence:
Splošne kompetence predmeta so predvsem naslednje:

1. sposobnost in spodbujanje upoštevanja etičnih vrednot, družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih dogajanj pri odločitvah, ne glede na predmet in raven odločanja;
2. iniciativnost in samostojnost pri odločanju;
3. sposobnost samostojnega in timskega dela pri strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu;
4. širitev splošnega pravnega obzorja na področju izbirnih predmetov, ki zagotavljajo širšo razgledanost, katera je izjemnega pomena za vzpostavitev kakovostnega odločanja.

Predmetno-specifične kompetence
Predmetno-specifične kompetence so predvsem naslednje:

1. zmožnost uporabe temeljne filozofske in pravne terminologije;
2. zmožnost razumevanja in ocenjevanja preteklih in sodobnih nazorskih usmeritev;
3. sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (interdisciplinarnost);
4. sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke;
5. znanje uporabe analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov v medkulturnem komuniciranju in mednarodnem poslovanju;
6. poglobljeno znanje s področja izbrane tematike in njegova uporaba v praksi.

Predvideni študijski rezultati:
Po opravljenem izpitu bodo študentje zmožni predvsem:

1. prepoznati in ovrednotiti temeljne idejne procese in nazorske usmeritve pretekle in sedanje evropske politične in pravne kulture;
2. brati in razlagati temeljna besedila s področja politične filozofije, družbene etike in prava;
3. vključevati se v razprave o temeljnih preteklih in sodobnih političnih, pravnih in etičnih usmeritvah;
4. logičnega in celovitega oblikovanja in izražanja lastnega političnega, pravnega ali etičnega nazora.

Metode poučevanja in učenja:
Izvajanje predmeta predvideva predavanja s predstavitvijo relevantnih tem in vprašanj z njihovo poglobljeno razlago. Temu se pridružuje spodbujanje zastavljanja vprašanj in vključevanja v razpravo med študenti in predavateljem ter s študenti med seboj. Izvajanje predmeta predvideva tudi seminarske izdelke oz. eseje, kar zahteva osebno delo študentov na podlagi prebiranja in komentiranja izbranih besedil.

Načini ocenjevanja:

Obveznosti študentov so razdeljene v dva dela: osvojitev vsebine predpisane literature za ustni izpit in sprotno oddajanje esejev (kot seminarskih izdelkov) na podlagi predpisane študijske literature oz. izbranih političnih in pravnih del. Brez oddanih esejev ni mogoče pristopiti k ustnemu izpitu.

Delež (v %) / Weight (in %)

• Ustni izpit (60 %) in
• oddani eseji (seminarski izdelki) (40 %)

Reference nosilca:
Simon Malmenvall se je rodil leta 1991 v Trstu. Leta 2012 je diplomiral iz zgodovine in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2014 je na omenjeni fakulteti zaključil magistrski študij zgodovine. Leta 2018 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je opravil državni strokovni izpit iz bibliotekarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Med letoma 2016 in 2018 je Malmenvall deloval kot mladi raziskovalec na Teološki fakulteti. Od leta 2018 deluje kot vodja bibliotekarskega in arhivskega dela na Katoliškem inštitutu, raziskovalec na Fakulteti za pravo in poslovne vede ter predavatelj in raziskovalec na Teološki fakulteti. Leta 2019 je na Teološki fakulteti dosegel habilitacijo v naziv docenta na področju religiologije in religijske antropologije. Med letoma 2019 in 2021 je bil vodja podoktorskega temeljnega raziskovalnega projekta »Vladarski svetniki (mučenci) na obrobju srednjeveške Evrope: Kijevska Rusija, Norveška, Duklja«. Od leta 2021 do 2025 je v okviru Teološke fakultete predstojnik Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog. Od leta 2009 je Malmenvall objavil nad sto petdeset znanstvenih del in prevodov na področju kulturne in cerkvene zgodovine, filozofije, ekumenske teologije, ekleziologije in literarne zgodovine. Njegovo glavno raziskovalno zanimanje predstavljata teološka misel vzhodnega krščanstva in zgodovina katoliško-pravoslavnih odnosov. Je avtor znanstvene monografije Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest (2019, izdala Teološka fakulteta) ter znanstvene monografije Ruler Martyrs on the Periphery of Medieval Europe: Boris and Gleb of Rus', Jovan Vladimir of Dioclea, and Magnus Erlendsson of Orkney (izdala Pravoslavna teološka fakulteta Univerze v Beogradu, 2021). Leta 2018 je prejel Svečano listino za mlade visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki jo podeljuje Univerza v Ljubljani. Leta 2020 je prejel ugledno mednarodno nagrado Danubius Young Scientist Award, ki jo podeljuje Avstrijsko zvezno ministrstvo za izobraževanje, znanost in raziskave za izjemne znanstvene dosežke in odmevnost v kontekstu podonavske regije. V slovenski jezik je prevedel (2019, 2020, izdalo Kulturno-umetniško društvo Logos) monumentalno delo Poti ruske teologije (1937), ki ga je napisal ruski pravoslavni teolog in zgodovinar Georgij Florovski. Malmenvall tekoče obvlada slovensko, rusko, angleško, italijansko in srbsko, ima pasivno znanje nemškega, ukrajinskega, latinskega in cerkvenoslovanskega jezika.

Šifra Sicris: 39082
Celotna bibliografija: https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/39082

Refererence

• Malmenvall, Simon. 2016. Enciklika Laudato si: kriza zahodnega individualizma v kontekstu politične antropologije in odprtosti katoliškega družbenega nauka. Res novae, letn. 1, št. 1, str. 7–27.
• Malmenvall, Simon. 2017. V iskanju idejnih predpogojev za uspeh boljševiške oktobrske revolucije. Bogoslovni vestnik, letn. 77, št. 3/4, str. 671–686.
• Malmenvall, Simon. 2019. Ruler Martyrs among Medieval Slavs: Boris and Gleb of Rus' and Jovan Vladimir of Dioclea. Orientalia christiana periodica, letn. 85, št. 2, str. 395–426.
• Malmenvall, Simon. 2019. Kultura Kijevske Rusije in krščanska zgodovinska zavest. Ljubljana: Teološka fakulteta UL.