Gospodarska obveščevalna dejavnost

Uvod
Predmet se bo izvajal v slovenskem jeziku in je predmet izbirnega dvojčka, skladno z uradno potrjenim učnim načrtom na podiplomskem študijskem programu Poslovne vede. Predmet je razdeljen na dva dela. Prvi del pokriva temeljne koncepte za razumevanje gospodarske obveščevalne dejavnosti. Drugi del prikazuje konkretno uporabo in primere gospodarske obveščevalne dejavnosti po svetu.
 
Predpogoji za vključitev v delo pri predmetu
Študentje morajo razumeti osnovne pojme ekonomike podjetja, poslovanja podjetja, managementa ter delovanja držav v mednarodnem prostoru. Predmet zahteva razumevanje osnov različnih ekonomskih teorij in  razvoja globalnega trga. Študentje morajo imeti zadostno znanje slovenskega jezika, da se lahko sporazumevajo s predavatelji in študenti ter da lahko sledijo predavanjem. Študentje morajo imeti tudi zadostno znanje angleškega jezika, da lahko razumejo študijske materiale v tem jeziku.

Cilji

1. Študentom predstaviti temeljne probleme povezane z razvojem globalnega gospodarstva in preoblikovanja državnih sistemov;
2. Študentom predstaviti prednosti oblikovanja sistemov državnega gospodarskega obveščevanja;
3. Študente naučiti razumevanja povezav med gospodarstvom in mednarodno politiko;
4. Študente naučiti razumeti vzroke spopadov različnih gospodarskih sistemov;
5. Razviti razumevanje in sposobnosti analize razvoja tujih gospodarskih sistemov na podlagi kulturnih in socialnih posebnosti;
6. Študente naučiti razumeti delovanje zasebnih in javnih obveščevalnih služb;
7. Študente naučiti razumeti pomembnost izmenjave informacij pri oblikovanju strateških gospodarskih ciljev;
8. Pripraviti študente za delovanje v mednarodnem gospodarskem okolju.

Kompetence

• Zmožnost razumevanja teorije gospodarske obveščevalne dejavnosti;
• Zmožnost razumevanja in uporabljanja obveščevalnega cikla;
• Zmožnost razumevanja metodoloških pristopov pri oblikovanju gospodarskega obveščevalnega sistema;
• Zmožnost razumevanja in ocenjevanja učinkovitosti socialnih procesov sodobne globalizacije trga;
• Zmožnost razumevanja teorije gospodarske vojne in geoekonomije;
• Zmožnost razumevanja gospodarske obveščevalne dejavnosti v zasebnem sektorju (business intelligence);
• Zmožnost razumevanja delovanja državnih obveščevalnih služb;
• Zmožnost razumevanja tujih primerov gospodarske obveščevalne dejavnosti;
• Zmožnost razumevanja preoblikovanja državnih gospodarskih prioritet;
• Zmožnost razumevanja oblikovanja mednarodnega ravnovesja moči na podlagi gospodarske moči.

Učni izidi
Ko bo opravil izpit, bo študent zmožen:

• Razumeti pomembnost teorije gospodarske obveščevalne dejavnosti za delovanje zasebnega in javnega sektorja;
• Razumeti delovanje zasebnih in javnih obveščevalnih služb;
• Razumeti pomembnost informacije v sodobnem gospodarskem svetu;
• Razumeti metodologije zaščite poslovnih informacij ter upravljanja s podatki;
• Razumeti razloge in metodologije izmenjave informacij med javnim in zasebnim sektorjem;
• Razumeti državne gospodarske strategije;
• Razumeti različne tuje pristope pri oblikovanju gospodarskih obveščevalnih sistemov;
• Razumeti zgodovino razvoja mednarodnega gospodarstva;
• Uporabljati osnovno znanje o gospodarski obveščevalni dejavnosti;
• Uporabljati analitične spretnosti za razumevanje razvoja mednarodnih odnosov na podlagi gospodarskih dejavnikov;
• Uporabljati analitične spretnosti za sprejemanje veljavnih zaključkov.

Vsebina predmeta
I. Temeljni koncepti

1. Geopolitika in geoekonomija
2. Zgodovinski razvoj gospodarske moči držav
3. Mednarodno gospodarstvo in državni interesi
4. Metodologije:
   • Obveščevalni cikel
   • Pridobivanje informacij
   • Cyber vojna
   • Informativna vojna
   • Big Data in njihova pomembnost
5. Sistemi gospodarske obveščevalne dejavnosti v zasebnem sektorju:
   • Business intelligence
   • Competitive intelligence
   • Industrijsko vohunjenje
   • Pojava najemanja zunanjih agencij
6. Suvereni finančni skladi

II. Primeri gospodarskih obveščevalnih sistemov

• Francija
• Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
• ZDA
• Japonska
• Nemčija
• Italija
• Rusija
• Kitajska
• Slovenija: analiza stanja.

Oblike dela

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno in individualno delo študentov

Metode (načini) dela

• Razlaga
• Razgovor/debata
• Študija primera
• Vključevanje gostov in strokovnjakov iz prakse v poučevanje

Sistem ocenjevanja in kriterij
Pisni izpit: 100% delež.

Učni in študijski material

• Gaiser, Laris. Economic Intelligence and World Governance – Reinventig States for a New World Order, Il Cerchio, RSM, 2016.

Priporočena dodatna literatura:

• De Graaf, Bob; Nyce, James M. (ed. by). The Handbook of Europen Intelligence Cultures, Rowman&Littlefield, Lanham, 2016.
• Journal of Intelligence Studies in Business, ISSN 2001-015X.

Govorilne ure

• Pred in po predavanjih
• Po dogovoru